No results
No results
>Znamenitemu cortinskemu vodniku Angelu Diboni je bilo grenko spoznanje, da njegov slavni raz sploh ni Dibonov, prihranjeno. Šele mnogo let po njegovi smrti je prišlo na dan, da je smer leto dni pred Dibono potihem preplezal avstrijski samohodec Rudi Eller. Seveda pa bo smer za vedno ostala "Dibonov raz" in kot tako jo poznajo njeni (zelo številni) obiskovalci. Smer sodi med veliko dolomitsko klasiko. Zaradi zmernih težav je dostopna večini navez, kar ima seveda znane neprijetne posledice. Opozarjamo na številne gruščnate police z neizčrpno zalogo kamnitih izstrelkov!
>Sicer pa je plezanje zelo lepo, skala zanesljiva in razčlenjena. Smer je komaj kje obvezna, saj stena omogoča plezanje v neštetih variantah. Sam raz pa potiplješ le poredko, saj plezaš zvečine v položnejšem vzhodnem bloku. Na desni se raz ostro lomi v neizprosno brezdno severne stene. Najtežji je spodnji del raza, nato pa težave prijetno pojemajo.
Opis avtorja Tine Mihelič (plezalski vodniček Tri Cine - Alpinistični razgledi 1987).
IV/III, 500m, 4h
>V steno vstopiš tik levo od najnižje točke raza, ki je spodaj zelo strm. V zahtevnem plezanju (IV) tik levo ob razu 4 raztežaje (120m) do gredine vrh prvega odstavka. Tudi naslednjih 100m raza preplezaš na podoben način - ob nekoliko skromnejših težavah (IV−). Sledi 60m lažjega sveta (II), nakar zapre pot rumeno previsje. Tu prečiš 30m levo, pri možicu pa kreneš navzgor in uloviš dolg sistem kaminov in žlebov (III), ki peljejo proti desni nazaj na raz. Le-tega dosežeš na veliki krožni polici. Prvi grebenski stolp nad njo obideš na desni (krušljivo), nato pa iščeš naravne prehode po precej razbitem vršnem grebenu. S predvrha se spustiš po vrvi, nato pa kmalu dosežeš najvišjo točko.
- Prvi vzpon: 1908 - Rudi Eller
- Prva ponovitev: 1909 - Angelo Dibona, Emil Stübler.
Pick a date to see who is going
Source: camptocamp.org · text under CC BY-SA 4.0