Éperon Tournier intégral

Smer

### 1. del - skala # (600 m od vstopa do škrbine 3407 m)
Vstop na najnižji točki stebra Tournier (2790 m) po veliki grapi/kamin (3 in 4), ki vodi do police. Po polici prečimo v desno 20 m. Vzpnemo se po nekakšni strmejši rampi v levo. Ta rampa se še bolj dvigne in postane previsna. Preplezamo kratek previs (mesto 5) nato velike balvane in skoke, ki vodijo nazaj na raz.

Po grebenu se vzpenjamo raje po desni strani cca. 100 m preko lusk in razpokanih zajed (4 in 5). Prečimo po polici v desno cca. 50 m (nestabilni balvani) in se vrnemo na greben po rahlo nagnjeni rampi v levo. Gor po V strani, dokler nas ne ustavi velik, gladek in previsen monolit.

Od tam sta 2 možnosti: prečenje levo in gor po očitni zajedi (4+ in 5c), ali prečenje desno in gor po zajedi, ki jo zamaši luska (5c). Izstopimo na teraso. *Možnost bivaka.*

Plezamo po široki poči in nato po nekakšni rampi (klini) proti desni do zajede, ki nas pripelje nazaj na greben (4+). Prispemo pod velik razpokan balvan. Prečimo desno pod velikim balvanom (klin), nato pa se vzpenjamo po naslednji zajedi, ki vodi nazaj na raz (5). Greben postane skoraj vodoraven in ga prereže veliko škrbin. Približno 5 dolgih raztežajev, najprej skalnih (nekaj mest 4+/5) potem vedno bolj kombiniranih - do škrbine 3407 m (glej karto - plast IGN Fr). Od škrbine naprej, sledimo smeri Steber Tournier:

2. del - kombinirano · (600 m od škrbine do vrha)

V škrbini 3407 m prečimo levo pod opastjo po skalah, nato naravnost navzgor po strmi, skalnati in poledeneli grapi/kamin (60 m). Pod naslednjo skalno stopnjo prečimo desno po snegu in se po prvi grapi vrnemo na raz. Nekaj ​​metrov po skalah na grebenu vodi do velikih plošč. Pod temi ploščami prečimo po vodoravnih policah v desno (značilna odlepljena luska), in se ponovno po eni grapi povzpnemo proti grebenu. Smer nadaljujemo po tem principu, da se vrnemo na greben po skalah in se težavam vedno umaknemo po prvi grapi na desni grebena. Ko se zgodi da je prva grapa na desni zelo ozka in strma, prečimo naprej v desno po snegu-ledu, da dosežemo naslednjo grapo takoj za kombiniranim grebenčkom. Po njej se vrnemo na raz, najprej kombinirano, nato po skalah. Tej grapi, ki se na severni strani nadaljuje rahlo v desno, ne sledimo, ampak preidemo na vhodno steno in se s kombiniranim prečenjem diagonalno v levo povzpnemo do škrbine, desno pa se grapa izgubi med skalami.
Nekaj metrov skale nas pripelje na snežni greben, ki označuje začetek zadnjega dela vzpona. Povzpnemo se po razu, po snegu ali skalah. Manjše žandarje je mogoče zaobiti po policah v vzhodni steni. Pri škrbini se greben strmo dvigne: obidemo ga desno, po snegu, nato po prvi grapi desno, ki spet pripelje na greben. Preidemo v vzhodno steno. Zaporedje prečenj po policah pod grebenom vodi do zadnjih skal pod končnim pobočjem. Vrh je zelo blizu.

Sestop

Z vrha se po vršnemu grebenu spustimo proti vzhodu do malega sedla. Od tam se premaknemo v južno steno in se vrnemo v vpadnici vrha po vodoravnih policah.
Sestopimo po snežnem pobočju. Sledimo snežnemu grebenu proti jugu do skalne zapore. Spustimo se poševno levo (potegnemo proti V) do osamljene skale v snegu, nakar pa bolj direktno, do skal. Od tam premagamo skalne težave s spusti po vrvi. Nato se spustimo po snežnih pobočjih do dna ledenika in se napotimo proti koči Couvercle.

Glej tudi: Vzhodni steber (normalka).

- Vrv 2×50 m ali celo 2×60 m
- Zanke
- Metulji C4 > #3
- Nekaj klinov

----
- 2 cepina
- 3-4 ledni vijaki

- Strategija
Prespimo lahko v koči Argentière ali bivakiramo na Col des Grands Montets.
V zelo dobrih razmerah je možno turo opraviti v enem dnevu, vendar moramo biti zelo hitri. Sicer je nekaj mest za bivakiranje, včasih malo na tesno (pred škrbino 3384 m, v tej škrbini, na končnem grebenu).
- Sestop, čeprav ni zelo težaven, je še vedno dolg in je lahko delikaten, kar turi doda "vzdušje". Pazimo na padajoče kamenje, ko je stena zelo suha.

- Prvi vzpon čez celotni steber: julija 1971 - Claude Deck, Sylvain Jouty.
- originalna smer: 21. in 22. julij 1937 - Charles Authenac, Fernand Tournier.